Po olimpijskih sezonah športno kariero sklene precej več športnikov kot sicer. V karavani alpskih deskarjev bomo tako v naslednji sezoni zagotovo pogrešali Avstrijca Lukasa Mathiesa, pa Švicarja Silvana Fleppa in Nevina Galmarinija. Slednjega smo v kavarni Term Zreč »ujeli« dan pred njegovim zadnjim paralelnim veleslalom za svetovni pokal. Svoj zadnji veleslalom na Jasi je bivši olimpijski prvak dan potem končal na desetem mestu, v osmini finala je za zmago čestital aktualnemu olimpijskemu prvaku.

Zadnji Nevinov nastop na Rogli. 16. marec 2022. © Miha Matavž

Teden dni pred letošnjo tekmo svetovnega pokala na Rogli je 35-letni Švicar prek družabnih omrežij sporočil, da po sezoni zaključuje tekmovalno kariero. Med drugim olimpijski prvak (Pjongčang 2018) in podprvak (Soči 2014), pa bronasti na svetovnem prvenstvu (Sierra Nevada 2017) v paralelnem veleslalomu ter zmagovalec treh tekem za svetovni pokal, prav tako v paralelnem veleslalomu. Prvo zmago je leta 2017 dosegel prav na naši Rogli, v svoji bogati karieri pa se je večkrat dvobojeval z našimi deskarji, ki jih zelo ceni.

Odločitev o zaključku kariere ste javnosti sporočili pred zadnjimi preizkušnjami za svetovni pokal v tej sezoni. Kdaj dejansko pa je »padla« odločitev?

Ni bila hipna, zorela je zelo počasi. Po olimpijskih igrah v Koreji sem se odločil, da bom počasi zaključil tekmovalno kariero. Osredotočil sem se na »tranzicijsko obdobje«, pripravljal sem teren za naslednje poglavje v življenju. Poškodba hrbta je vse skupaj še pospešila. Sem pa vseeno poizkusil na še enih olimpijskih igrah, četrtih po vrsti. Če bi se slučajno znova »prižgala« tista iskrica in bi dobil motiv za nadaljevanje.

Mnogi vaši tekmeci (Andres Prommegger, Roland Fischnaller) in tudi športniki iz drugih panog (kolesar Alejandro Valverde, tenisač Roger Federer, …) kariero uspešno nadaljujejo tudi po dopolnjenem  40. letu. Kako gledate  na to »podaljševanje« karier?

Občudujem te športnike. Imajo ogromno izkušenj in nakopičenega znanja. Uživam ob dvobojih legend z mladimi asi nove generacije. Sam s 35 leti ne spadam niti med starejše niti med mlajše, se pa med vratci nikoli nisem videl tudi po dopolnjenem štiridesetem letu. To pač ni moja pot, zanima me še ogromno drugih stvari.

V sezoni, ki ste jo zaradi poškodbe izpustili, ste se poizkusili tudi kot strokovni komentator deskarskih tekem na švicarski SFR. Kot nam je zaupal Erwin Hujacek iz avstrijske ORF ste se tudi tega dela lotili zelo študiozno. Menda so vas ljubitelji deskanja, tako kot vašega kolega Giana Simmna (olimpijski zmagovalec v snežnem žlebu iz Nagana 1998 za SFR kot strokovni komentator pokriva discipline prostega sloga, op.p.), zelo dobro sprejeli tudi v tej vlogi.

Res je. Super izkušnja. Erwin je zakladnica podatkov in zgodb iz deskarskega sveta, tako da sem se takrat obrnil tudi nanj. Tisto sezono sem tako le nekako ostal v stiku s svetovnim pokalom. Veliko sem tudi predaval športnikom in sicer o mentalni pripravi na tekme, doseganju zadanih ciljev pod pritiskom, motivaciji. Skratka, posredno sem ostajal v stiku s športom, bolj aktiven pa sem bil tudi kot ambasador blagovne znamke Oxess in pa regije Engadin Scuol od koder sicer prihajam.

Študirali ste poslovno administracijo. Letos ste iz le-te in inovacijskega managamenta tudi magistrirali.

Prepričan sem, da gresta univerzitetni študij in vrhunski šport lahko z roko v roki. Sam sem imel na obeh področjih visoke cilje in vem, da izkušnje iz športa pomagajo pri študiju in obratno. V svoji drugi karieri imam najvišje cilje, zato se študija nisem loteval z levo roko, prav nasprotno. Kje se vidim v naslednjih letih? V mislih imam dve področji delovanja: digitalna transformacija in pa šport. Opravljam razgovore, odločam se med ponudbami. Morda me najprej odnese na prvo področje, tej aktualni temi sem se posvečal med študijem. Vsekakor pa se bom kasneje zagotovo vrnil (tudi) v šport. Zanima me delovanje v »prvih vrstah« ter organizacija, marketing. Vsekakor mi v naslednjih letih ne bo dolgčas. Bom pa zagotovo imel več časa za družino (Nevin je poročen in ima dva otroka, op.p.) in hobije. Gorsko kolesarjenje je eden izmed njih. Z »bajkersko« skupnostjo sem zelo povezan, letos bom nastopil tudi v domači enduro seriji.

Ste Slovenijo morda že obiskali kot gorski kolesar? Pred leti je pri nas (Kranjska Gora, Posočje, …) kolesarila Nemka Selina Jörg.

Ne. Rogla in Terme Zreče so bile doslej moje edine slovenske postojanke. Poznam Kranjsko Goro, Ljubljano in zaradi svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu tudi Maribor, a teh krajev še nisem obiskal. Če je tako prijetno kot v Zrečah in predvsem na Rogli, potem se bom čimprej moral vrniti v Slovenijo (smeh, op.p.). Pa da Roglo in Slovenijo spoznam skozi oči klasičnega turista, morda v poletnem času …

Ima pa Rogla v mojem srcu res posebno mesto, zato se bom najbrž v prihodnje še vrnil. Pa vam tega ne govorim zato, ker sem tu in zdaj z vami. Pri vas in pa na Jasi sem se vedno dobro počutil. Pravzaprav sem prav na Rogli dobil prepotrebno samozavest, ena izmed prelomnic v moji karieri se je zgodila na Rogli. Leta 2016 sem tu prvič zmagal v kvalifikacijah, a nato izgubil v osmini finala. Proti vašemu Timu Mastnaku. Razočaran sem bil, saj mi po uspehu na igrah v Sočiju ni steklo kot sem si želel. Seveda sem si čimprej želel zmagati v svetovnem pokalu. Leto kasneje mi je vendarle uspelo (v polfinalu je za 8 stotink ugnal Žana Koširja, za prav toliko stotink je bil leto prej v osmini finala boljši Mastnak, op.p.) in tista zmaga je bila zame prelomnica. Postal sem sproščen in bolj samozavesten, steklo je. Sledile so nove zmage, tudi olimpijska.

Nevin Galmarini je leta 2017 na Rogli osvojil prvo izmed treh zmag v svetovnem pokalu. Na levi bo njem Bolgar Radoslav Jankov (2. mesto) in Žan Košir (3. mesto). © Miha Matavž

Vrhunec vaše kariere?

Bo držalo. Olimpijska zmaga in celotna sezona 2017/18. Po domači tekmi v Scuolu, zmagal je Tim Mastnak, sem prejel mali kristalni globus za zmago v veleslalomskem seštevku. Kasneje, po zadnjem slalomu sezone, v Nemčiji pa še veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku. Super sezona.

So se pa vaše poti na snegu ogromno križale s Slovenci.

Leta 2007, ko je bilo svetovno prvenstvo v Arosi in je blestel Rok Flander sem bil predtekmovalec. Z Aroso in Slovenijo pa je povezana še ena moja zgodba. Leta 2011 sem na domači tekmi prvič stopil na zmagovalni oder svetovnega pokala. V malem finalu sem premagal Izidorja Šušteršiča. Tako kot Flander (Rok je v svetovnem pokalu zadnjič nastopil ob Nevinovi prvi zmagi, op.p.) odličen deskar in prijeten sogovornik, ko se srečava vedno poklepetava. Zelo dobro pa poznam tudi vse tri aktualne reprezentante, Roka Marguča, Žana Koširja in Tima Mastnaka. Z vsemi se zelo dobro razumem in cenim njihove izjemne rezultate. Pa da ne pozabim Glorie Kotnik. Kako lepa olimpijska zgodba!

Nevin Galmarini se je na olimpijskem zmagovalnem odru kar dvakrat družil z našim Žanom Koširjem. © GEPA pictures

Kot tudi obe vaši. Obe nekako povezani s Slovenci. Na poti do veleslalomskega srebra v Sočiju leta 2014 ste v četrtfinalu ugnali Roka Marguča, v polfinalu Žana Koširja. V slalomu vam je Žan »vrnil« v četrtfinalu. S Tržičanom sta bila na olimpijskem zmagovalnem odru skupaj tudi štiri leta kasneje v Pjongčangu, ko ste v osmini finala premagali Tima Mastnaka. Letos ste, tako kot na prvih igrah v Vancouvru, ostali brez finala. Za koga ste navijali v velikem finalu?

Občudujem Benjamin  Karla, a sem pesti malce bolj stiskal za Tima Mastnaka, ker mi je zelo všeč njegov slog vožnje. Njegov »backside« je definitivno najlepši v svetovnem pokalu.

Kdo pa je po vašem mnenju »goat« (greates of all times) med slovenskimi alpskimi deskarji?

Rezultati povedo vse. Tri olimpijske kolajne, veliki kristalni globus. To je Žan Košir. Ker njegovo zgodbo zelo dobro poznam, Žan je bil pred leti tudi eden izmed trenerjev na mojem snowboard kampu, to mnenje na podlagi statistike lahko brez problemov potrdim. Ko se je vračal po poškodbah, je bil na tekmah, takrat ko je bilo to najbolj potrebno, vedno med najhitrejšimi. In to takoj, ni potreboval dveh ali treh tekem za adaptacijo. Izjemno. Če bo Tim nadaljeval v tem tempu, se mu vsekakor lahko približa.

Kako pa vidite prihodnost alpskega deskanja v Švici? V preteklosti je bilo število vrhunskih tekmovalcev iz vaše države precej večje. Prej ste omenili za nas (Flandrove kolajne leta 2007, Margučeva zmaga leta 2013) in vas (prve stopničke leta 2011) nepozabno Aroso. V tem trenutku, predvsem pri moških, je Švicarjev v svetovnem pokalu precej manj. Pri mladih obstaja zanimanje za ta šport?

Imamo nekaj mladih fantov in deklet, ampak ni jih veliko. Lahko bi jih preštel na prste ene roke. Kot slišim je situacija v Evropi in Severni Ameriki podobna. Je pa drugače na Vzhodu in v Rusiji. Res je, da so v našem športu nekoč blesteli tudi Švedi in Francozi, ni pa bilo Rusov in Korejcev. Torej globalno gledano je stanje v redu. Sem optimist. V Švici pa bo potrebno aktivirati podmladek. Mislim, da je recept preprost. Na regijskih ravneh je potrebno zagotoviti možnost treninga alpskega deskanja. Za začetek učenje, zabava, užitek v karvingu. Iz večje baze se bodo že izluščili tisti z željo in potencialom za tekmovanja. Sam sem odprt za pomoč, vsako leto organiziram tudi večdnevni kamp v Scuolu, kjer izpopolnjujemo karving tehniko, uživamo na snegu, se pogovarjamo o alpskem deskanju. Ne gre za kamp za tekmovalce, dobrodošli so vsi.

Ste pa močno vpeti v aktivnosti vašega opremljevalca. Povejte nam kaj več o projektu #duality, ki tako kot kamp ni namenjen tekmovalcem pač pa karverski skupnosti.

Z Oxessom imam izjemen odnos. Marcel Brunner (ustanovitelj podjetja, op.p.) mi je tekom kariere ogromno pomagal. So me pa poleg tekmovalnega deskanja vedno zanimale tudi druge veje deskanja. Freeride, uživam v celem snegu, pa tudi deskanje v snežnih parkih in predvsem »freecarving«. Z Oxessom smo razvili omejeno serijo desk, ki so nekakšen hibrid med veleslalomsko in slalomsko desko in tako primerne za najširšo karversko populacijo V videih predstavljamo to omejeno serijo in deskarje navdušujemo za karving. Kakovostni video produkciji sem se posvečal že prej in število ogledov teh videov je najboljši pokazatelj, da za tovrstno produkcijo in produkte obstaja še kako velika in pa dohodkovno močna ciljna populacija.  

Marca smo v družbi švicarskih alpskih smučark v Lenzerheidu videli tenisača Rogerja Federerja. Očitno smuča, kdaj pa boste Rogerja postavili na desko?

Morda pa tudi to še pride na vrsto. Ko je Roger Federer v Lenzerheidu opremljal svojo hišo je bil eden izmed izvajalcev tudi Marc Iselin (bivši švicarski deskarski reprezentant, op.p.), ki se ukvarja s proizvodnjo premium pohištva in izdelkov iz lesa, izdeluje in pod lastno blagovno znamko trži pa tudi smuči in deske. Ko je bila Federerjeva hiša zgrajena in opremljena, je teniški as na zabavo povabil vse izvajalce in delavce. Marc mu je podaril smuči s posebno grafiko. Morda pa z Marcom Rogerja nekoč res postaviva še na »rejs bord« …

Že razmišljate o destinaciji za poletni dopust? Nevin vabi v njegovo regijo Engadin Scuol (sam prihaja iz manjše vasi Zernez), katere aduti so neokrnjena narava, prelepe visoke gore in pa prav posebna torta z lešniki in karamelo, ki menda prepriča vsakogar. Tako kot je Nevina prepričalo zreško Pohorje, ki ga z veseljem priporoči vsakomur, ki ga sprašuje po njegovih izkušnjah v Sloveniji. © SloSki Snowboard