Po zgodovinski osvojitvi naslova svetovnega prvaka v poletih na ekipni preizkušnji v Vikersundu in srebrni medalji Timija Zajca je misli strnil glavni trener slovenske reprezentance, Robert Hrgota.
Ekipa! © SloSki
Robert Hrgota, naredimo rezime svetovnega prvenstva v Vikersundu po današnjem vrhuncu. Tako suverene zmage zmage na ekipnih tekmah še ni bilo v zgodovini svetovnih prvenstev. Ta suverenost v tej sezoni kar dobro spremlja slovenske skoke. Kakašna je analiza zdaj, ko so se stvari že malce pomirile po tekmi, kako ste s trenerske tribune videli vse polete naših fantov?
No, še vedno se povsem umirili nismo (o. p. eno uro po tekmi), še vedno je nekaj adrenalina. Veljali smo za favorite pred začetkom tekme in veseli me, da se tega nismo ustrašili, da smo sprejeli izziv, da smo v tekmo šli suvereno in odločno. Veseli me, da se je izšlo kot se je. V prvi seriji sem bil zelo zadovoljen, da smo potrdili res lepe skoke iz poskusne serije. Finalno serijo je bilo zato malce lažje spremljati. Še vedno pa sem bil pred tekmo rahlo nervozen, ker sem vedel, da na papirju je nekaj, če si favorit, a to je vedno potrebno dokazati. Veseli me, da smo. S kakšno razliko smo zmagali, ne igra nobene vloge. Tudi, če bi zmagali le s točko prednosti, bi bilo veselje enako. Bolj sem vesel, da smo opravili osem dobrih skokov, da smo delali tisto, kar smo si želeli, da smo prišli po medaljo in smo jo dobili. Res kapo dol fantom, res sem vesel! To so res lepi trenutki in moramo samo uživati!
Je bilo zniževanje zaletnega mesta za Timija Zajca odločitev taktične narave ali je bilo to povezano tudi z varnostjo?
Ni bila tako taktične narave, kot pa sem želel, da Timi opravi dva suverena skoka brez razmišljanja o doskoku ne glede na to, ali bi dosegel tisto mejo, ki je bila potrebna za dodatne točke. Raje vidim, da gre pol metra manj, kot je potrebno in da je skok suveren, odločen, kot pa da gre eno zaletno mesto višje in še vedno gleda ali bo naredil doskok ali ne. Če se nam glede naletnih mesti ni izšlo včeraj, se nam je danes, a konec koncov, to ni igralo neke vloge za končni rezultat, morda smo se lahko le lažje igrali s tem. Je pa to bila neka tako odločitev – skupek obeh stvari.
V ekipi ni čutiti neke vzvišenosti, prepotentnosi ob takih rezultatih, ampak je čutiti umirjenost. Fantje izkažejo to s svojimi srčnimi nastopi. Kaj naredite, da fantje kljub takim uspehom ostanejo na tleh? Nenazadnje nas čakata še dva konca tedna in finale v Planici?
Fantje so res naredili premik pri sebi. Mi smo tu samo, da jim pomagamo, jih usmerjamo. Oni so ključne stvari naredili sami, ukvarjajo se sami s sabo, s svojimi skoki, težavami, s stvarmi za katere vedo, da delujejo in gradijo na tem. Potem je tudi naše delo, delo trenerjev, lažje. Veseli me, da z roko v roki delamo na tem, da gradimo na skakanju. Višji kot je nivo skakanja, višji je tudi nivo samozavesti. Še vedno pa enkrat gre, drugič gre malo manj. Najbolj pomembno pa je, da ohranjaš rdečo nit, za katero veš, da vodi k rezultatom, kar nam je letos uspelo že večkrat. Vedno pa je potrebno ostati na realnih tleh. Vemo, da je za vsak rezultat potrebno delati zelo trdo, močno in tega se zavedamo tudi za naprej, za naslednja dva vikenda in potem za naprej, za prihajajočo sezono. Nihče ne počiva, vsi si želijo na vrh. Nam je trenutno to uspelo, a vemo, da nič ni zagotovljenega in da moramo delati naprej v tej smeri.
Vas čaka še en izjemen izziv v tej sezoni, to bo finale pred gledalci v domači Planici, kjer so redki slovenski trenerji lahko zamahnili na trenerski tribuni. Vas to kaj obremenjuje, si želite tega, se tega veselite?
Res si želim priti v Planico. Že od olimpijskih iger odštevam dneve, da pridemo tja, da se zbere čim večja množica v izteku, da uživa v poletih, tako kot jaz uživam, ko gledam te fante, ki res lepo letijo. Želim si, da tudi gledalci v Planici začutijo ta utrip. Vemo, da smo še vedno v teh koronskih časih, a se mi zdi, da se z neko odgovornostjo lahko še vedno sprostimo in uživamo v prazniku, ki smo ga pogrešali že dve leti. Planica ni enaka brez gledalcev. Želim si, da bo letos drugače, da se ponovi zgodba iz prejšnjih let, ko je bila neka veselica, nek zaključek sezone na res visoki ravni z gledalci. Letos si želimo, da tudi mi zaključimo v slogu, da gledalcem podarimo neko veselje, da se borimo za zmagovalni oder, za zmage in da pričaramo lepe trenutke v Planici. Res se je že veselim!