Tudi na tretji posamični ženski tekmi svetovnega prvenstva v biatlonu je bila najboljša Slovenka Polona Klemenčič. 15-kilometrsko posamično tekmo je zaključila na 46. mestu.
Polona Klemenčič je bila 46. Foto: Sloski
V Oberhofu nov sončen dan ni prinesel veliko sreče slovenskim biatlonkam. Na 15-kilometrski preizkušnji so bile Polona Klemenčič, Živa Klemenčič in Lena Repinc na žalost premalo natančne. Najvišje uvrščena na koncu je bila znova Polona Klemenčič, ki je svoj nastop končala s šestimi minutami pribitka (1,2,1,2), kar je bilo dovolj za 46. mesto. Mlada Lena Repinc je sicer zgrešila en strel manj (2,1,1,1), a je bila na počasni progi nekoliko počasnejša v teku in je bila 52. Veliko težav pri streljanju stoje je imela Živa Klemenčič, ki je bila brezhibna na obeh postankih leže, stoje pa je pridelala kar 8 minut pribitka (5,3). Na koncu je zasedla 83. mesto.
Prevladovale so Švedinje, za deset sekund pa je bila z enim zgrešenim strelom najhitrejša Hana Öberg. Druga je bila Linn Persson, ki je zadela vseh dvajset tarč. Na tretjem mestu pa je z zaostankom 28 sekund končala Italijanka Lissa Vittozzi. Italijanka je naslov svetovne prvakinje zapravila prav z zadnjim strelom, ko je zgrešila edinkrat na tekmi.
Jutri bo v Oberhofu na sporedu tekma mešanih dvojic. Slovenijo pa bosta zastopala Jakov Fak in Polona Klemenčič.
Izjave po tekmi (mp3):
Polona Klemenčič: “Danes ni bil moj dan. Želela sem si, da bi se ponovilo presenečenje iz sprinta, ampak žal že na prvem streljanju prvi strel mimo. Bil je previsoko, nisem se dovolj zbrala. Stoje nisem našla svojega položaja, leže pa sem še enkrat naredila enako napako, kot v prvo. Tudi stoje sem v drugo ponovila enaki napaki, kot v prvo in šest strelov mimo na individualni tekmi je preveč.”
Lena Repinc: “Danes bi lahko veliko bolje izkoristila dane pogoje na strelišču. Ne znam točno povedati, kaj se je zgodilo. Pride tak dan, ko se na strelišču enostavno ne izide. S samo tekmo nisem zadovoljna, se bom pa osredotočila na to, da sem zelo dobro tekla in bom probala od tega nekaj odnesti.”
Živa Klemenčič: “Začela sem z lepim tempom, nisem se preveč zagnala. Vedela sem, da moram poskrbeti, da na strelišče ne pridem preveč utrujena. A ko sem prišla na strelišče stoje, so se mi noge tresle, kot še nikoli letos. Enostavno karkoli sem naredila, tarča ni hotela pasti. Na nastrelitvi sem imela ravno obratni občutek. Tam sem mislila, da sem kakšen strel zgrešila, a so padli vsi, na tekmi pa ravno obratno. Na žalost, ampak sedaj se stvari za nazaj ne da popraviti”.
