Uroš Ponikvar je postal predsednik komiteja za tek na smučeh pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS). Na najpomembnejšem položaju v svetu teka na smučeh je nasledil Norvežana Vegarda Ulvanga, pred tem je opravljal vlogo predsednika podkomiteja za pravila in kontrolo pri FIS.

Uroš Ponikvar © SloSki

V prvi vrsti nas zanima kaj za vas in nenazadnje za samo panogo tek na smučeh pomeni, da ste postali predsednik komiteja pri Mednarodni smučarski zvezi?

 Imenovanje na vodilno mesto v športu, v katerem delujem praktično vse življenje, mi pomeni priznanje za dosedanje delo. Dejstvo, da sem na tem mestu nasledil prijatelja in legendo našega športa pa v mojih očeh imenovanju daje posebno veljavo.

Sodelovanje v razpravah in odločitvah v mednarodni športni organizaciji, omogoča neposreden vpogled v usmeritve, pomembne za razvoj športa doma. Veliko teh odločitev na prvi pogled ni pomembnih, vendar je vse skupaj del procesa, ki pripelje do stvari, ki jih vsi prepoznajo. Recimo dogodkov, kot so svetovni pokal ali svetovno prvenstvo pri nas. Verjamem, da sem pri tem odigral pomembno vlogo.

Zdi se, da je panoga v precej zahtevnem obdobju, gledano na več segmentov, od zanimanja publike do samih financ in nenazadnje tudi samih tekem na vseh ravneh – kakšne so vaše prve naloge, želje na tem položaju? V kako kislo jabolko ste pravzaprav zagrizli?

V današnjem času se vsi šport srečujejo z izzivi, tek na smučeh ni izjema. Na najvišjem nivoju tekmovanj dominira zelo malo nacij, od katerih eni trenutno niti ni dovoljeno nastopati, kar zmanjšuje zanimivost tekmovanj, po drugi strani pa imamo tudi težave z vzdržnostjo celotnega sistema. Ekipe za pripravo smuči porabljajo enormne vire tako v človeških virih, kot tudi v materialu in z vsem tem povezanih stroških. Ti stroški ne bremenijo zgolj športnih ekip samih, pač pa tudi organizatorje, ki morajo zagotoviti pogoje za vse to.

Klimatske težave in ekonomske težave, ki izvirajo iz pandemije ter trenutnega vojaškega konflikta vse skupaj samo zaostrujejo. To sta glavni dve težavi, ki pa seveda nista edini.

Včeraj je zasedal komite in verjetno sprejel nekatere odločitve. Lahko poveste več o tem?

Sprejeli smo kar nekaj odločitev v zvezi s koledarji in pravili. S problemom vzdržnosti sistema se ukvarjamo že nekaj časa, od izvolitve sem se vključil tudi sam. Posebna delovna skupina je preko poletja izpostavila glavne smeri, v katerih je treba iskati rešitve. Čarobni korak, ki bi rešil težave namreč ne obstaja in samo koordiniran in premišljen nabor različnih ukrepov ima lahko pozitiven učinek. Tako bomo do pomladanskih sestankov pripravili nabor predlogov za spremembe na treh področjih: omejitev pri uporabi materiala, človeških in drugih virov; standardizaciji ali skupni pripravi smuči ter načinu kako FIS preko organizatorjev podpira sofinanciranje stroškov ekip. Pri tem bomo vključili tudi predstavnike tekmovalcev, ekip za pripravo smuči in tudi opremljevalcev.

V okviru standardizacije bomo že v naslednji sezoni poizkusili vzpostaviti skupno pripravo omejenega materiala za pripravo smuči po načelu za vse enako na tekmovanju v sprintu v estonskem Talinu. Končna odločitev o tem bo padla novembra.

Od drugih odločitev bom izpostavil spremembo v šprintu štafet, kjer bodo kvalifikacije poslej izvedene kot ločen posamični tek vsakega člana štafete, v finalni del pa se bo uvrstilo 15 štafet, namesto 10. Prvi del odločitve je ugodnejši za prave sprinterje, drugi del pa bo naredil tekmovanje zanimivejše za več nacij.