V slovenski biatlonski reprezentanci je vse podrejeno enemu velikemu cilj – olimpijskim igram v Milanu in Cortini d’Ampezzo. A reprezentanca ima tako za seboj že štiri trening kampe na višini, v septembru sledi še eden. Po četrtem, ko so kar 20 dni trenirali v kraju Passo Lavaze, je ekipa strnila svoje misli.
Slovenska ekipa je s prvimi višinskimi pripravami začela v mesecu juniju, ko je bila deset dni prav v kraju Passo Lavaze. A reprezentanca je nato en teden trenirala še na prizorišču olimpijskih iger v Anterselvi, en teden v Obertilachu, pretekli teden pa so se vrnili s kar 20-dnevnih priprav, ki so jih opravili v Passo Lavaze. Meseca septembra bodo biatlonci še enkrat za en teden potovali v avstrijski Obertilach.
Janez Marič, glavni trener: “Letos je vse podrejeno olimpijskim igram. Ker je prizorišče Anterselva na visoki nadmorski višini, smo tudi mi prilagodili naše priprave temu in opravljamo veliko treninga na višini. Začeli smo meseca junija s počasnimi treningi, da smo se privadili, sedaj pa delamo že s polno hitrostjo. Računamo, da nam bo to prineslo tudi rezultat na olimpijskih igrah. Pri treningu na višini je zelo pomembno, da se ves čas pogovarjamo s tekmovalci, da ne pride do kronične utrujenosti ali česa podobnega. Treninge se ves čas prilagaja, odlično pa sodelujemo tudi z ekipno zdravnico, ki ves čas nadzira stanje naših tekmovalcev. Na Passo Lavaze smo imeli ves čas odlične pogoje in je za nami uspešno pripravljalno obdobje.”
Lovro Planko: “Višinske priprave name vplivajo zelo dobro. Če bi imel možnost, bi živel na višini in tu treniral. Mislim, da je moja prednost ta, da na višini delujem zelo dobro, moje sposobnosti se ne zmanjšajo. Upam, da bom tako deloval tudi na olimpijskih igrah, ki so letos zelo visoko. Količinsko sem letos povečal trening in gre vse po načrtu. Vsakič, ko pridem domov iz višine se počutim močnejšega, to kažejo tudi testiranja. Upam, da se bo vse pokazalo tudi pozimi.”
Lena Repinc: “Zaradi olimpijskih iger smo veliko časa na višini. Sama nimam težav, a je zelo pomembno, da se s treningom začne počasi. Na višini srčni utrip naraste hitreje in je nemogoče primerjati občutke iz doline. Zato je zelo dobro, da smo veliko na višini, da se privadimo na ta občutek.”
Anamarija Lampič: “Sama Lavaze poznam že dolgo in mi je tu zelo všeč. Tokrat smo imeli srečo še z vremenom. Zagotovo sem utrujena, a te priprave nam bodo dale veliko za celo sezono. Na višini je potrebno res biti pozoren, da ne pretiravaš. Predvsem pa je pomembno, da se telo navadi na visoko nadmorsko višino, kar je ključno za olimpijske igre.”
Toni Vidmar: “Olimpijada je letos na zelo visoki nadmorski višini, tako da nam ne preostane drugega, kot da tudi vse priprave opravimo na podobni višini. Vsako telo na višini reagira drugače, tako da je zelo pomembno to, da se sedaj naučim, kako reagira moje. S potekom priprav sem zadovoljen.”
Miha Dovžan: “Letos je skoraj polovico priprav višinskih. Sam z njo nimam velikih težav, saj se hitro prilagodim. Všeč mi je tudi temperatura na višini, da treniramo v bolj hladnih razmerah. Sam imam težave le prve dva dni, a to hitro mine in nato lahko treniram normalno. Vse načrtovane treninge sem opravil, kot smo se dogovorili. Sedaj le upam, da bo to prineslo rezultat tudi pozimi.”
