Ena najboljših slovenskih tekačic na smučeh vseh časov, Eva Urevc, je tik pred vstopom v leto 2026 sporočila, da končuje svojo športno pot. 30-letna Gorjanka je v pogovoru razkrila kaj je botrovalo njeni odločitvi in koncu poti, ki je vrhunec doživela na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu 2021.

Pogrešamo vas na tekmah svetovnega pokala. Počasi se bliža začetek prvega vrhunca olimpijske zime 2025/26, Tour de Ski. Vas lahko pričakujemo kmalu v smučini, nam lahko poveste več o vaši trenutni situaciji?

Odločila sem se, da zaključim kariero. Že nekaj časa sem čutila kot, da si želim zaključiti, a sem želela vztrajati. Dala sem si še zadnjo možnost, da vidim, če sem sposobna priti na tisti nivo, na katerem sem bila včasih. A žal nista sodelovala ne glava in ne telo. Nisem prišla do tiste točke, do katere sem si želela. Prevečkrat sem šla že z glavo skozi zid, zdaj pa sem si rekla, da je tega dovolj. Ta odločitev ni bila nenadna, bila je premišljena. Ni mi žal niti sekunde treninga, ki sem ga vložila v tem poletju. Poizkusila sem, videla sem, da ne gre. Tudi telo mi je to sporočalo. Ko sem bila na Švedskem, sem bila znova zelo utrujena in to je bilo na koncu samo še mučenje. Tako psihično kot fizično. Že pred sezono pa sem povedala, da če z občutki in rezultati ne bom prišla na nivo, ki si ga želim, ne bom odšla na olimpijske igre. Sodelovanje mi na igrah ne pomeni čisto nič. Z rezultati sem si želela biti v vrhu in v skladu s svojimi pričakovanji. Če pa tega nisem mogla in ne morem imeti, nima smisla in je bolje začeti novo poglavje.

Kot vas torej razumemo, je odločitev o koncu kariere dokončna. Nam lahko potem zaupate vaš najlepši spomin na vašo kariero z vrhuncem na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, kjer ste z Anamarijo Lampič osvojili bronasto medaljo?

Zagotovo ne bom obžalovala, da sem zaključila. Prišla sem do točke, spoznanja, da je mogoče čas, da se poslovim in naredim ta korak. Grenak priokus je to, da v najboljših letih nisem uspela prikazati tistega, kar sem bila takrat sposobna, lahko bi dosegla še več kot sem. A govoriti za nazaj je brezveze, dosegla sem kar sem. Zagotovo sem ponosna na svojo kariero. Najlepši spomin je zagotovo omenjena medalja na svetovnem prvenstvu, tu je tudi skupni seštevek Tour de Skija, ko sem bila pred tremi sezonami dvanajsta, ponosna sem tudi na 9. mesto na razdalji. To so najlepši spomini. Dostikrat sem bila visoko v šprintu, zmagala sem tudi na ekipnem šprintu. Lepih spominov je nekaj, a pretehtajo tisti težki.

Bilo je tudi nekaj zmag v kvalifikacijah šprinta, žal pa se to ni rezultirato v stopničkah. Če bi lahko, bi kaj popravili za nazaj?

Kot sem že rekla, govoriti za nazaj je zelo težko. Zavedam pa se, da v najboljših šprinterskih letih, torej takrat, ko sem se v kvalifikacijah uvrščala zelo visoko, bi s takšnim razmišljanjem kot ga imam danes lahko prišla tudi na kakšne posamične stopničke. A nima smisla govoriti o tem, ni mu uspelo in nič ne morem spremeniti.

Pravite, da ste poslušali telo. To je bil verjetno zelo pomemben dejavnik, da ste se odločili za konec kariere?

Vse skupaj se  je začelo po tisti sezoni, ko je bila dokaj uspešna. Takrat sem naredila velik preskok na razdaljah. Nato sem zbolela za sindromom RED-s, sestra je zbolela za rakom in takrat se je vse skupaj začelo. Enostavno je bilo, kot bi zadela zid. Psihično in fizično. Iz tega se nisem uspela pobrati. Okrevanje po RED-s sindormu je bilo težko. Izgubiš stik s tekmovanjem, ne moreš se sprijazniti s slabšimi rezultati. Jaz se enostavno nisem mogla, to me je zelo bremenilo. Nikoli se nisem mogla vrniti na pot, da bom nekoč lahko nazaj. V to nisem več verjela, izgubila sem vero v to, da se lahko vrnem na nivo, kjer sem že bila. Žal je to povezano tudi s fizičnim občutkom v telesu. Izgubiš zagon, v sebi nisem več imela ognja. Kot bi ugasnil. Tu sem dojela, da je čas, da naredim korak in zaključim kariero. Ko enkrat ne uživaš v tem procesu, je vsega skupaj konec.

Ste po sprejetju te odločitve začutili olajšanje?

Ko sem povedala trenerju, sem čutila, kot da mi je breme padlo z ramen. Lažje sem zadihala.

Novo leto za vas torej pomeni tudi novo življenje. Imate že začrtano pot za naprej?

Ja, imam nove cilje, a o tem zdaj še ne bi govorila. Vse ob svojem času. Imam pa novo motivacijo in nove cilje.

Eva, hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih lahko doživeli s tabo in vse dobro na novi poti!