Po dobrih štirih letih na mestu predsednika Zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo je na zadnji seji Odbora odstopno izjavo podal Borut Meh. Njegov predlog, da mesto predsednika zasede eden izmed dosedanjih podpredsednikov in sicer Tomaž Kunstelj, so člani odbora potrdili soglasno. Oba sta po seji  spregovorila nekaj besed.

Intervju – Tomaž Kunstelj

Verjetno je marsikoga presenetila novica o tem, da Borut Meh odstopa s položaja predsednika Zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Zdaj boste to zelo pomembno funkcijo pri Smučarski zvezi Slovenije prevzeli vi. Kakšne so vaše prve misli ob tem?

Hvaležnost in čestitka predhodniku Borutu Mehu za sijajno opravljeno delo v upanju, da bo ostal še naprej povezan s SZS. Vse od 90-ih let je tesno vpleten v delovanje skokov, takrat še kot član uprave Gorenja. Na tak način, kot tokrat, sva si že predala vodenje Zbora in Odbora za smučarske skoke leta 2002. Zavedam se pomembnosti tega telesa za delovanje smočarskih skokov in nordijske kombinacije. Glavni cilji bodo ne samo zadržavanje visoke ravni skokov deklet in fantov, ter nordijske kombinacije, ampak zlasti skrb za širjenje baze. Baza je prav gotovo ključni problem smučarskega športa. Ne samo zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na smučarski šport, ampak tudi zaradi določenih družbenih sprememb in popularizacije drugih športov je seveda dela zelo veliko, da bi ohranili konkurenčne prednosti, ki smo si jih v zadnjih letih mukoma ustvarili.

Funkcijo nastopate le nekaj mesecev pred iztekom mandata Boruta Meha. Tudi on pa je začel z delovanjem meseca avgusta, kar je sicer označil za dobro potezo. Kako vi gledate na to časovnico?

Borut nas je s to svojo odločitvijo malce prehitel, morda celo malo presenetil. A vendarle sva bila že od samega začetka dogovorjena v to smer. Sam sem bil zadnja tri leta aktiven kot podpredsednik odbora in podpredsednik SK Triglav Kranj, v same skoke sem bil doslej tesno vpleten. Po drugi strani pa je način menjave tudi dokaz, da smo zelo dobro delujoč organ SZS. Panoga je znotraj zveze urejena odlično, zdaj je potrebno urediti prehod, ki ne bo boleč. Na koncu to pomeni, da reprezentanče selekcije tega niti ne bi smele čutiti in bomo mandat do konca te sezone izpeljali, tako kot je bilo načrtovano. Potem se bodo na novem volilnem Zboru karte na novo mešale. Verjamem pa, da bodo vsi tisti, ki v skokih delajo dobro, nadaljevali tudi v naslednjem olimpijskem ciklu.

Je v tem kratkem časovnem obdobju do konca sezone čas tudi za obisk baze, torej klubov? Bo tudi to na vaši agendi? Ali je v olimpijski sezoni to vendarle preveč optimističen pogled?

To mora biti vseskozi na agendi. Dobro veste, da je pomemben del naših zadožitev tudi spremljanje in podpora klubom po Sloveniji. Jaz načrtujem, sicer ne vem, če bom lahko obiskal vse klube, a prav gotovo jih bom pa poskušal kar nekaj in se udeležiti tudi različnih državnih prvenstev, takrat, ko mi bo čas to omogočal. Predvsem zato, da bomo vse te možnosti, ki nam jih trenutno finančno stanje omogoča, kar najbolj posvetili tudi podpori klubom. 

Finančni izzivi so v tem obdobju pravi zalogaj. Podpora sponzorjev, pokroviteljev v hudi konkurenci niso samoumevni. Si želite bolj vzdrževati trenutno stanje ali iskati nove partnerje?

Zagotovo se je potrebno ozirati za novimi, dodatnimi partnerji.  Niso potrebe samo pri reprezentačnih selekcijah, ampak so velike potrebe tudi v klubih. Vsekakor pa pričakujem, da bomo poleg obstoječih sponzorjev v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji skušali pritegniti še kakšnega dodatnega. Olimpijske igre so priložnost, neke vrste inventura dela v zadnjih štirih letih in upam, da bomo določena partnerstva utrdili, spet druga pa sklenili na novo. Zavedam  se, da se tudi v gospodarskih razmerah ali tudi v lastniških strukturah slovenskih podjetij lahko vzporedno spreminja tudi njihov interes za podporo posameznim športom.

Verjamem, da smučarski skakalci, skakalke in kombinatorci predstavljajo dober zgled oz. model racionalnega delovanja kakovostne stroke, ki je proizvod slovenskega sistema.

Smučarski skoki so zapisani v DNK slovenskega naroda. Kako ohraniti, v poplavi množične ponudbe vseh možnih vrst športov in nenazadnje zabave, zanimanje za ta atraktiven šport? Športnih uspehov smo se zelo razvadili, navijače tako zanimajo le še športni presežki. Hkrati so tudi zime vedno manj bogate s snegom. Je to nekaj o čemer bo potrebno resno razmišljati?

Prav gotovo gre za veliki iziv. Slovenci se zelo radi poistovetimo z zmagovalci, mnogo težje pa z nekom, ki je poraženec oz. zasede 10., 15. mesto. To je dejstvo. To velja za vse športe. Res pa imamo hudo, neizprosno konkurenco s katero tekmujemo za pozornost, vidnosti pri sponzorjih. Naša prednost  je, da lahko tekmovanja potekajo tudi poleti, na plastiki in na rolkah. Sneg za nas ni nujno potrebena prvina s katero preživimo.

Zavedati se je potrebno dejstva, da je naš šport komercialno veliko manj zanimiv. Smučarskih skokov se rekreativno ne moremo iti, tudi pri 50, 60 letih je to nemogoče početi. Gre za nišni šport. A na drugi strani je to tudi spektakel, kar iz leta v leto nenazadnje potrjujejeta  Planica in Ljubno. Dediščina je dobra, tudi rezultati zadnjih desetih, dvajsetih let so z medaljami na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih na naši strani. Konstantno delamo dobro, držimo stik z najboljšimi na svetu.

Velik izziv je tudi razvoj nordijske kombinacije. V Sloveniji medijsko ne vzbuja veliko zanimanja, gledano mednarodno pa je prihodnost tega športa kar vprašljiva – je edina panoga, ki na prihajajočih olimpijskih igrah ob tekmah moških ne bo gostila tekem žensk. Kakšen je vaš pogled na obe temi?

Tudi pri skokih je bilo potrebnih nekaj let ali dolgo obdobje zelo uspešnih moških skokov, da so iz sence moških skokov in uspehov razvila dekleta in so danes dekleta recimo zelo stabilen in vrhunski del slovenskih smučarskih skokov. Nekaj podobnega je tudi pri nordijski kombinaciji. Najpomembnejši bo preskok, ki bo dosežen s kakšno zmago v svetovnem pokalu, potem se bo vidnost in prepoznavnost povečala in izboljšala. 

Res pa je ta disciplina manj atraktivna zaradi tega, ker poteka na dveh prizoriščih istočasno. Druga stvar je, da je zaenkrat tudi marketinško manj pokrita in tu je še vprašanje olimpijskih iger. Moje mnenje je, da gre tu za neko dinamiko znotraj razvoja posameznih smučarskih panog.

Mislim, da je potrebno še nekaj idej, da je potrebno izčrpati vse naše možnosti, kaj vse lahko naredimo za razvoj tega športa in takrat bo potrebno ponovno pretehtati ali so nadaljna vlaganja in dodatni stroški smiselni ali ne. Seveda vse skupaj tudi v kontekstu mednarodne smučarske zveze in drugih večjih držav.

Intervju – Borut Meh

Borut, po dobrih štirih letih delovanja na mestu predsednika Zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo ste se odločilil, da pred iztekom mandata zapuščate to pomembno funkcijo. Zakaj?

Dobra štiri leta opravljam funkcijo predsednika panoge. Star sem že tudi toliko, da sem že prej povedal, da za nov mandat ne bom več kandidiral. Dobro pa se mi zdi, da se z delom začne na začetku sezone in ne januarja, ko bi se mi iztekel mandat. Mislim, da bi bilo nekorektno, da bi nekdo kandidiral in postal predsednik, funkcijo nastopi s 1. majem. Takrat se začnejo tudi nove pogodbe. Boljše je, da funkcijo nekdo nastopi že prej in tako že prej lahko začne delati za nov olimpijski ciklus. To se je za dobro izkazalo tudi pri meni. Ko se je začela nova sezona je tako šlo naprej čisto brez težav.

V dobrih štirih letih se je zagotovo zgodil kakšen trenutek, ki ga ne boste nikoli pozabili?

Lahko rečem, da sem imel tudi srečo, da sem deloval v času, ko so bili doseženi res veliki rezultati, ki pa so posledica dolgotrajnega vlaganja in sistema, ki se je gradil na Smučarski zvezi SLovenije. In pa seveda talentov, ki jih imamo. 

Časi v katerih živimo niso najlažji za pridobivanje sredstev za delovanje panoge. Kakšna je vaša izkušnja s tem? 

Lažje je takrat, ko so rezultati in rezultati so zdaj tu. Mislim, da za naslednji olimpijski ciklus ne bi smelo biti velikih težav, veliko pogodb je sklenjenih tudi že za naprej. Naša prednost je tudi to, da so enkrat rezultati pri enih, drugič pri drugih in tako je lažje govoriti s sponzorji.

Že sami tudi omenil dobro delo z mlajšimi selekcijami. Ste pa med mandatem večkrat omenjali razvoj, napredek, nordijske kombinacije. To je še vedno stvar, o kateri se bomo verjetno precej pogovarjali.

Odkrito povedem, da če za kaj, sem malo žalosten zaradi nordijske kombinacije. Prvič zaradi tega, ker je zelo težko dobitno sponzorje. To je disciplina, ki v Sloveniji ni dobila pravega prostora. Tudi po medijih se zelo malo govori o kombinaciji, in zato smo naredili oddelek DPNC-ja v Velenju, a na rezultate bo potrebno počakati še nekaj let, saj gre tu za mlade talente.

S kakšno mislijo predajate položaj predsednika Zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Tomažu Kunstlju?

Lahko rečem, da smo v mojem mandatu delali res dobro. Nikoli ni prišlo do kakšnega konflikta, vse težave smo reševali dogovorno. Vedno se mi je zelo pomembna zdela povezava s klubi in mislim, da je ravno Tomaž Kunstelj tisti, ki razume, da je veliko potrebno delati s klubi in da ni vse samo vrhunski šport. Tam imamo strokovnjake, ki tako ali tako delajo dobro. Klubi pa so tisti, ki jih moramo vzpodbujati, da bomo dobili podmladek.