V odziv na vse večjo odvisnost od tehničnega snega zaradi podnebnih sprememb je Mednarodna smučarska in deskarska zveza (FIS) pripravila kratek vodnik: Tehnični sneg 101: Resnice in miti. Ta članek razjasnjuje napačne predstave in obravnava okoljske vplive te prakse.
To ni umetni sneg, temveč tehnični
Ena ključnih pojasnitev je, da tehnični sneg pogosto napačno označujemo kot “umetni”, kar nakazuje, da je nenaraven ali kemično obdelan. V resnici tehnični sneg nastane s kombinacijo vbrizgavanja vode pod pritiskom in zraka pod posebnimi pogoji, pri čemer nastanejo snežinke, ki so skoraj enake naravnemu snegu. Pomembno je poudariti, da v tem procesu ni dodanih kemičnih snovi.
Okoljski odtis je prisoten, vendar majhen
Čeprav proizvodnja tehničnega snega zahteva precej virov, predvsem vode in elektrike, njegov prispevek k skupnemu ogljičnemu odtisu smučišč ostaja razmeroma majhen.
Letno na kanadskih smučiščih izdelajo kar 42 milijonov kubičnih metrov tehničnega snega in pri tem porabijo toliko energije, kot jo porabi 17.000 gospodinjstev v enem letu. Vseeno ta izdelava predstavlja le 2–4 % celotnih emisij na smučiščih, pri čemer so glavni viri emisij smučarskih centrov transport (npr. leti na smučišča) in nastanitve.
Obenem so na voljo napredne tehnologije, kot so vremensko optimizirane naprave za tehnično zasneževanje in uporaba obnovljivih virov energije, ki zmanjšujejo okoljski vpliv izdelave tehničnega snega.
Poraba vode in trajnost
Proizvodnja tehničnega snega zahteva velike količine vode – približno 20 milijonov litrov za eno 3-kilometrsko smučarsko progo. Vendar je potrebno poudariti, da se voda, uporabljena za tehnični sneg običajno vrne v vodni krog z odtekanjem taline, kar obnavlja reke, potoke in rezervoarje.
Stroge regulacije na tem področju zagotavljajo trajnostno črpanje vode in zaščito vodnih ekosistemov, inovativne metode recikliranja, kot je zbiranje taline v rezervoarjih in njeno čiščenje, pa še dodatno zmanjšujejo okoljski vpliv.
Resnica o kemikalijah
Uporaba kemikalij pri proizvodnji tehničnega snega je pogosto predmet zaskrbljenosti. FIS ob tem pojasnjuje, da je ta praksa v Evropi redka. Kemikalije, kot so bakterijski proteini za hitrejše zmrzovanje vode, so v Avstriji in Nemčiji prepovedane. Takšni dodatki so med evropskimi državami v uporabi le v Švici.
Ravnovesje med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi koristmi
Tehnični sneg je ključen za ohranjanje smučarskega turizma, ki je pomemben gospodarski dejavnik. Zimska športna industrija samo v Alpah na primer letno ustvari približno 30 milijard evrov in podpira tisoče delovnih mest. Poleg gospodarskega vpliva smučanje krepi skupnosti, spodbuja telesno zdravje in povezuje ljudi z naravo, kar pospešuje prizadevanja za ohranjanje okolja.
Inovacije v službi trajnosti
Za reševanje izzivov tehničnega snega industrija uvaja inovacije kot so solarno napajane naprave za zasneževanje in avtomatizirani sistemi optimizirajo porabo energije in vode.
Vse bolj priljubljena pa je tudi praksa “Shranjevanje snega,” kjer se sneg ohranja skozi poletje ter tako dopolnjuje proizvodnjo snega in zmanjšuje porabo virov. V Sloveniji se tega načina naprimer poslužujeta Nordijski center Planica in Športni center Pokljuka.
Nekatera smučišča dodatno obnavljajo lokalne ekosisteme in vlagajo v projekte za zaščito habitatov, kar kaže na zavezanost uravnoteženju svojega vpliva na naravo.
Zaključek
Medtem ko podnebne spremembe ogrožajo smučarsko industrijo, je tehnični sneg ključni instrument za zagotovitev prihodnosti zimskih športov. Čeprav njegov vpliv na okolje ni zanemarljiv, prizadevanja smučišč in organizacij kažejo jasno zavezanost trajnosti. Z razkrivanjem mitov, obravnavanjem izzivov ter z uporabo inovacij in regulacij smučarska industrija išče načine za odgovorno prilagajanje v segrevajočem se svetu.
*Za več informacij obiščite spletno stran FIS, kjer je dostopen celoten vodnik: Tehnični sneg 101: Resnice in miti.
